Predsednik uprave Žita Iztok Bricl je človek, s katerim lahko verjetno hitro skleneš prijateljstvo. Je izjemno komunikativen. V hipu mi pove nekaj zabavnih zgodb iz svojega življenja. Ko začnemo s pogovorom, se seveda zresni, toda še vedno je simpatičen. To je tudi ena izmed lastnosti, ki jo je izpostavil kot spoštovanja vredno pri svojih poslovnih kolegih.
Briclov ključ za opis dobrega vodje je umirjenost Jožeta Colariča, predsednika uprave Krke, energičnost Jožeta Mermala, predsednika uprave BTC in simpatičnost Matjaža Gantarja, predsednika uprave KD Group. Med pogovorom sem se večkrat vprašala, ali je Bricl lider ali menedžer. Njegov vzor so trije, ki jih vsaj prek medijev zaznavamo kot liderje. Tokrat želim izpostaviti prav razlike med tema dvema funkcijama.
Briclov pogled na vodenje je menedžerski, saj svojo vlogo vidi trdno vpeto v operativno delo. "Ogromno delamo predvsem z ljudmi, največ je operativnega dela," pravi. Komuniciranje z interno javnostjo postavlja na prioritetno mesto. "Težko bi povedal v odstotkih, toda več je interne komunikacije, ki se povečuje zaradi velikosti podjetja," Čeprav se zaveda pomena mreženja in eksternih deležniških skupin, še vedno pripisuje več pomena interni javnosti, kar je značilno za menedžerje.
|
Oblikovanje strategije vidi kot pomembno dejavnost, ki te potegne iz vsakdanje rutine in operative. Njeno implementacijo pa postavlja kot svojo nalogo. V tem je torej bolj menedžer kot lider, saj mu več časa, kot kaže, vzame operativa kot vizija.
Koncept liderstva mu po opredelitvah ni blizu, saj ga preveč povezuje s političnimi voditelji. V svoji praksi pa vseeno nezavedno uporablja nekatere elemente, ki so značilni za poslovne liderje. Zaupa v intuicijo, pri sestavi tima pa se mu zdi izjemno pomembna medsebojna pozitivna energija. O njenem pomenu ga je veliko naučil poslovni partner. "Imam partnerja v Nemčiji, je 42,5 odstotni solastnik našega podjetja, 85 let star možakar, ki vedno pravi, da je osnova prava kemija." Napačno pa je poslovno liderstvo povezovati zgolj z energijo in mističnimi temami.
Liderji se od menedžerjev razlikujejo predvsem po načinu delovanja. Menedžerji se ukvarjajo s kompleksnostjo in jo poskušajo zmanjševati, liderji pa s spremembami, ki jih zaznavajo in vnašajo v podjetja. Bricl deluje v zahtevni panogi, kjer se verjetno že zaradi narave dela bolj kot z vnašanjem sprememb ukvarja z reševanjem težav.
Osebnostne razlike med liderji in menedžerji
Liderji, imajo na prvi pogled več skupnega z umetniki, znanstveniki in kreativnimi misleci kot z menedžerji. Za opis menedžerja se tako pojavljajo pridevniki vztrajen, delaven, toleranten. Liderju pa se pogosto pripisuje karizma in energičnost. Bricl je seveda energičen, zdi pa se, da je v svojem odnosu do doseganja poslovnih ciljev strogo profesionalen.
Ena od razlik med liderji in menedžerji je v tem, na kakšen način osebno zaznavajo zastavljene cilje. Menedžerjem je pomembno, da jih dosežejo, ker je to nujnost. Liderji pa si dosego cilja tudi osebno močno želijo in so pri tem čustveno vpleteni. Pri svojem delovanju povečujejo število možnosti in navdušujejo zaposlene z željo, da bi delovali v pravo smer po lastnih principih. Menedžerjem je torej pomembno, kako so stvari narejene, liderjem pa tudi to, kaj pomenijo tistim, ki jih izvršujejo.
Dobri menedžerji natančno določijo cilje in opredelijo pot do njih, s tem seveda zmanjšujejo kompleksnost in povečujejo občutek varnosti pri zaposlenih. Liderji pa pokažejo želeno smer in vzbudijo kreativnost. V vizionarstvu in liderstvu ni nič čarovniškega in nič ne pride samo po sebi. Nasprotno: gre za zbiranje informacij, temeljite analize, strateško znanje in na koncu verjetno najpomembnejše, prevzemanje tveganja nase.
In kje je potem razlika med enimi in drugimi? Za menedžerje so spremembe motnja, za liderje spodbuda. Menedžerji želijo slediti vsakemu koraku in doseči red, liderji pa nasprotno vnašajo nemir in dosegajo spremembe. Za doseganje reda je potrebna urejena vojska, ki natančno sledi navodilom, za doseganje sprememb pa motivirana skupina ljudi, ki se premikajo v isti smeri in zaupajo svojemu vodji. Oboje je legitimno, vprašanje je le, kaj je bolj primerno za sodobni čas, hitre, nepredvidljive spremembe in položaj predsednika uprave. Po mojem mnenju liderstvo, seveda ob predpostavki, da imaš dober tim izvršnih menedžerjev.
V Sloveniji več menedžerjev kot poslovnih liderjev
V Sloveniji imamo odlične menedžerje, med katere gotovo sodi Iztok Bricl, a le nekaj je tistih, ki znajo ali pa želijo prevzeti vlogo liderjev. Za to obstaja več vzrokov. Izpostavljanje namreč ni naš nacionalni šport. Marljivost in operativno delo sta vrednoti. Navduševanje ljudi z zgodbami in energijo se nam zdi premalo. Mreženja smo se začeli šele učiti. Koncept poslovnega liderstva, pa tudi ni najbolj razširjen. Iztok Bricl je zato lahko oboje, menedžer ali lider, saj mu to dopuščajo njegov značaj, znanje in energija. Za slednje se bo morda odločil intuitivno, saj intuicijo že uporablja v vsakodnevnem delu, s čimer vstopa v področje liderstva.
Foto: Barbara Reya
|
|
ŠTEVILKE IN DEJSTVA O IZTOKU BRICLU
- 40 let - diploma na EF, leta 2006 magisterij na podiplomskem študiju Poslovodenja in organizacije - štipendist podjetja Rudis Inžiniring in se tam leta 1993 zaposlil v zunanje trgovinskem sektorju - 1995 zaposlitev v Kolinski, kjer zamenja nekaj funkcij: direktor nabave, direktor finančno računovodskega sektorja, član uprave za finance, nabavo, računovodstvo in IT - maja 2005 nastopi petletni mandat predsednika uprave Žita |
|
Dobro
