Na enem od številnih prednovoletnih sprejemov sem pri kroženju med ljudmi prišla do skupine moških, ki so razpravljali o Marku Kryžanowskem, predsedniku uprave Petrola. Pogovor o tem, ali se Kryžanowski nosi kot pav ali ne, se mi je zdel precej otročji in sem odšla naprej. Do kakšnega zaključka so prišli, ne vem, pravzaprav me niti ne zanima. Me je pa to spodbudilo k razmisleku. Zakaj ljudi moti, če se nekdo zaveda svojih kvalitet? Si lahko všeč drugim, če še sebi nisi? Kakšni osebnostni tipi so poslovni liderji? Prav to bo tokratna tema.
Vsak človek je edinstvena osebnost s svojstvenimi lastnostmi in njihovo razvrščanje v idealnotipske opredelitve, sploh zdravorazumsko, lahko stvari preveč poenostavi in razvrednoti. Pogled skozi oči stroke pa je lahko zanimiv. Sigmund Freud je med številnimi prepoznal tri glavne tipe osebnosti: erotično, obsesivno in narcistično. Za ljudi z erotičnim tipom osebnosti je, po Freudu, najpomembnejše, da ljubijo in hočejo biti ljubljeni. Kot vodje so skrbni in podpirajo druge. Izogibajo se konfliktom in všeč jim je, če so ljudje odvisni od njih. So šibki vodje, saj potrebujejo preveč potrditve, pogojuje jih namreč strah, da ne bodo več ljubljeni. Na nek način so vodeni od zunaj.
|
Nasprotje temu je obsesiven tip osebnosti. Taki ljudje so notranje vodeni, moralno odgovorni, zanesljivi in vestni. So dobri operativci: kritični, natančni in previdni. Primanjkuje pa jim vizionarstva, poguma in karizme. Te tri lastnosti načeloma imajo ljudje z narcističnim tipom osebnosti. V svoji biti so inovatorji. Vodi jih sla po moči in slavi. Za razliko od erotičnega tipa, nimajo potrebe po ljubezni, ampak po občudovanju. Za razliko od obsesivnega tipa osebnosti pa niso preobremenjeni s pogledom družbe, zato so lahko zelo agresivni in odločni pri doseganju svojih ciljev. Narcistični vodje so tako včasih dobra, včasih pa slaba novica za podjetja in okolico. Odvisno od mere in okoliščin.
Prednosti samovšečnih liderjev
Potreba po karizmatičnih liderjih, zlasti ob kritičnih situacijah ali velikih spremembah, je velika. To so namreč vodje, ki ustvarjajo prihodnost. S svojo energijo lahko popeljejo ljudi skozi težke ali turbulentne okoliščine. Pogled Marka Kryžanowskega na osebnostne lastnosti liderjev je sledeč: "Liderji so ljudje, ki se ne predajo, so polni energije, pripravljeni narediti nekaj novega. Takšni, ki jih ni strah sprememb in so včasih tudi malo hazarderji, sploh v očeh povprečnega človeka." To svoje razmišljanje o pomenu tveganja pri liderjih podkrepi z opisom zgodovinskega trenutka bitke na Sutjeski. "Ko je Tito porušil most na Sutjeski, je bila to zelo hazardna igra, ampak zelo odločujoča." Tako kot v zgodovinskih trenutkih, je tudi v poslu pogled na liderja odvisen od situacije.
V sodobnem svetu, ko prav poslovni svet predstavlja gibalo razvoja, so poslovni liderji (kot poosebljenje podjetja) lahko velika inspiracija zaposlenim in okolici. Če hoče biti posameznik vizionar in inovator, je nujno, da se upa izpostaviti in zna delovati v soju luči. "Ne poznam liderja, ki bi bil skrit za zaveso. To je potem druga vloga. Eno je biti vodja, da vodiš zaradi svojega prepričanja, drugo pa, da vodiš ljudi zaradi moči, ki ti jo daje pozicija. To sta dva popolnoma legitimna načina, da postaneš vodja, čeprav menim, da je le prvi način dolgoročen in enoznačen," pravi Kryžanowski. Svoj pogled na liderstvo razširi tudi na politiko in glasbo: "Poznamo politike, ki so liderji, in take, ki so menedžerji svojih strank. V javnosti so veliko bolj priljubljeni prvi. Prav tako je očitna razlika med liderji in menedžerji v glasbi. Dirigenti so lahko odlični liderji, a slabi menedžerji." Zaveda pa se tudi, da nobena simfonija, ne glede na odličnost dirigenta, ne more biti odigrana brez orkestra: "Lider mora imeti občutek za sočloveka. Pa ne le za tiste, ki mu pri njegovem delu pomagajo, ampak za širšo okolico. Vsak vodja se zaveda, da brez drugih ni vodja - je sam."
Kryžanowski torej ve, da je karizmatičnost liderjev možna le v očeh sledilcev. Je pa karizma medalja, ki ima dve plati. Po eni plati je potrebna bližina z drugimi, po drugi pa karizmatičnost ni možna, če ne obstaja vsaj neke vrste nedosegljivost. Bolj kot je lider uspešen, bolj ga ljudje prepoznajo kot karizmatičnega. Sam pa se nasprotno zaradi vedno večje moči, ki jo čuti, zmeraj bolj oddaljuje od ljudi. Nevarnost, ki pri tem preži nanj ali nanjo, pa je, da postane samozadosten in ni več pripravljen prisluhniti svojemu timu. Kryžanowski zatrjuje, da s tem nima težav: "Dober lider zbere okoli sebe zelo dobre menedžerje. Ne poznam liderja, ki ne bi imel dobrega tima."
Slabosti narcističnih liderjev
Karizmatični liderji so ponavadi izjemno dobri komunikatorji in z močjo besede znajo prepričati sledilce. Kryžanowski meni, da si zelo težko lider na kateremkoli področju - v podjetju, politiki, glasbi ali športu -, če nisi vodja v svojem socialnem okolju. "Vodja mora biti človek, ki lahko vleče tudi v svojem krogu, pa naj bo to v najmanjšem krogu, družin ali pa v okolju, v katerem živi in deluje. Pokazati mora, kaj se da spremeniti in narediti več ter bolje za vse."
Dejstvo je, da karizmatični liderji s svojo uspešnostjo postanejo še bolj prepričani vase in s tem tudi bolj prepričljivi. Težava nastopi, ko liderji niso več pripravljeni poslušati svojega tima in okolice - postanejo namreč izjemno občutljivi na kritiko. Še posebej takrat, ko se počutijo napadene ali ogrožene. Ampak kaj, ko se včasih tako počutijo že ob tem, če jim kdo ne ploska. Zelo so tekmovalni in hitro vse v svojem okolju vidijo kot grožnjo.
Samovšečnim liderjem ponavadi primanjkuje občutka za empatijo, kar je načeloma slabost. Ob težkih situacijah, ko ljudje potrebujejo močnega in prepričljivega liderja, pa je lahko to celo prednost. Preveliko poglabljanje v občutke drugih bi namreč lahko povzročilo neodločnost. Narcistični liderji imajo zato lahko težave pri mentorstvu drugih. Če se tega sploh lotijo, jih lahko zanese tako daleč, da želijo ustvariti blede kopije sebe. Z lastnimi svetovalci pa težko ustvarijo bližino, ki je za odprt in dober odnos nujna.
Karizmatični liderji so potrebni - a le, če se resnično zavedajo samih sebe
Nevarnosti, da mu slava postane pomembnejša od ciljev podjetja, se lahko karizmatičen lider izogne na več načinov. Pomembno je, da je v resnici pripravljen poslušati svoj tim in kljub temu, da se ob kritiki ne počuti lagodno, o njej razmisli.
Karizmatičen lider si lahko najde človeka - prijatelja, partnerja, svetovalca -, ki mu popolnoma zaupa in ga na nek način drži na trdnih tleh tudi s kritiko, ki jo lider sprejme oziroma se nad njo vsaj zamisli. Pod strokovnim vodstvom (poslovnih trenerjev ali psihoanalitikov) pa se lahko poda tudi na sila zanimivo raziskovanje lastne psihe.
Je Marko Kryžanowski narcistični tip osebnosti? Ne vem, ker nisem psihoanalitik in se ne želim spuščati v zdravorazumske sodbe. Gotovo pa se zaveda (kar je očitno) svojih prednosti, med katere med drugim sodijo široka razgledanost, zanimive poslovne izkušnje, odlična komunikacijska spretnost in izražanje lastnega mnenja. Je s svojim načinom vodenje uspešen lider? Na to je na nek način odgovoril sam. "Menedžerje in liderje na koncu sodijo samo po uspehih. Nisem še slišal ne za vodjo ne za menedžerja, ki bi imel same uspehe. Sestavni del uspeha so tudi neuspehi. Odvisno pa je, kaj prevlada. Če pretehtajo uspehi, si uspešen menedžer in lider, če pa je več neuspehov, si pa pač neuspešen," zaključi svoje razmišljanje Marko Kryžanowski.
Moj pogled na samovšečnost pri liderjih pa je sledeč. Za prepoznavanje liderja kot karizmatičnega je nedvomno potrebno nekaj njegove ali njene narcisoidnosti. Ob tem pa ni nikoli odveč opozorilo, da je za pozitivne rezultate takega vedenja, ključna prava mera.
 |
|
DEJSTVA O MARKU KRYŽANOWSKEM
|
|
Dobro
