V dvigalu na poti v dvanajsto nadstropje poslovne stavbe Mercator, kjer ima pisarno z enim najlepših razgledov predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, sem razmišljala, kaj vse pričakujemo od ljudi, ki so na takem položaju. Znanje o financah, marketingu, razvoju produktov in storitev, o proizvodnji, tehnologiji se nam zdi samoumevno. Pričakujemo, da so dobri vizionarji, odlični komunikatorji, strastni do tega, kar delajo, prepričljivi in uspešni pogajalci. Poleg tega pa, da imajo visoke etične standarde, odločnost, inteligenco, občutke empatije in popolno predanost. Verjetno bi pri Žigi Debeljaku našli večino teh lastnosti. V to me prepriča že kratek vljudnostni pogovor z njegovo poslovno sekretarko, ki mi z občudovanjem do šefa zaupa, da sta s kolegico v dveh izmenah, ker je predsednikovem tempu izjemno težko slediti.
Debeljak lastnosti dobrih poslovnih liderjev enači s tistimi, ki so pomembne za menedžerje. Prepričan je namreč, da mora biti dober menedžer tudi lider. Lastnosti razdeli v pet sklopov: "Ključno je spoštovanje različnosti in vsakega sodelavca posebej - najprej kot osebnosti in nato kot sodelavca, kar je temelj za dober odnos. Druga pomembna lastnost je zaupanje, sposobnost, da zaupamo svojim sodelavcem. Osebna integriteta, visoka etična merila in poštenost pa so lastnosti, ki sodijo v tretji sklop in ki jih sodobni menedžer mora imeti. Sposobnost izbire dobrih sodelavcev, oblikovanje ekipe in nato motiviranje teh sodelavcev pa je zagotovo ključnega pomena. Ustrezna strokovna znanja, kljub temu da so pomembna, niso na prvem mestu. Poslovno okolje in poslovni dogodki so vse bolj kompleksni, orodja za podporo odločanju tudi, zato je pomembno, da menedžer razume omejitve takih orodji, razume izsledke, analize in se na tej podlagi čim bolj kakovostno odloča."
|
Med naštetimi lastnostmi osebno najbolj pogrešam komuniciranje. Prav o tem bo tokratni razmislek.
Komuniciranje je ključna veščina liderja
Po mojem prepričanju mora imeti človek, ki želi prevzeti naloge poslovnega liderja, izjemne komunikacijske sposobnosti. Dobro je, če je za to talentiran, še pomembneje pa, da te sposobnosti nadgrajuje. Vodilni mora po mnenju Debeljaka razumeti, da potrebuje tako mehke veščine (npr. empatijo), kot tudi bolj trde - strokovna znanja: "V različnih situacijah so potrebne različne veščine. Enoznačnega odgovora ni. Še bolj pomembno kot to, ali je neka oseba že po osebnostnih lastnostih nagnjena k določenim veščinam in stilu vodenja, pa je zavedanje, da lider potrebuje oboje. Če se tega zaveda, lahko morebitne pomanjkljivosti tudi kompenzira".
Edina sposobnost, ki je verjetno ni moč kompenzirati pri poslovnem liderstvu, je komunikacijska sposobnost. Tudi če vodilni obvlada vsa znanja, ki so potrebna za uspešnega menedžerja, pa tega ne zna pokazat tako zunaj kot v podjetju, s tem veliko izgublja. Tako sam, kot tudi podjetje.
Komunikacijske sposobnosti liderja razlikujejo uspešna podjetja od neuspešnih. Stroka uporablja izraz komunikacijska kompetenca in loči tri tipe: mikro, makro in mega komunikacijsko kompetenco. Prva pomeni sposobnost posameznika, da vpliva na organizacijo. Na kakšen način vstopa v organizacije, se v njih premika (napreduje na položajih) in jih zapušča. Makro komunikacijska kompetenca je sposobnost organizacije, kako vpliva na posameznike in druge organizacije. Njena vrednost je v blagovni znamki, ugledu in dobrem imenu organizacije. Tretji tip - mega komunikacijska kompetenca - pa se v največji meri nanaša na procese družbenega komuniciranja, ki potekajo prek množičnih medijev. Vsako delovanje podjetja ali liderja zahteva neko nujno minimalno količino komunikacijske kompetence, kakršno koli preseganje tega praga nujnosti pa predstavlja prednost pred tekmeci.
Odnosi z javnostmi in vloga poslovnega liderja
Poslovni liderji se morajo zavedati pomena dvosmernih simetričnih komunikacij z javnostmi in deležniki ter podpreti službe za odnose z javnostmi, da lahko nemoteno izvajajo različne programe. Svetovalcev oziroma zaposlenih v službah za odnose z javnostmi načeloma ne smejo vključiti šele potem, ko so glavne smernice že določene. Z njimi morajo biti ves čas v tesni povezavi, saj lahko prav oni precej pomagajo pri procesu odnosov z javnostmi.
Debeljak se pomena komuniciranja vsekakor zaveda, še zlasti na korporativni ravni. "Skupina Mercator, glede na velikost in vpetost v različna poslovna okolja in različne trge, države, v katerih posluje, mora dati ustrezno težo internemu in eksternemu komuniciranju. Interno komuniciranje je ključen element upravljanja s človeškimi viri. Po drugi strani pa glede na to, da smo v storitveni dejavnosti in da vsak dan prihajamo v stik z milijoni potrošnikov, moramo velik poudarek dajati tudi elementom eksternega komuniciranja."
Podjetja pa ne morejo z vsemi javnostmi komunicirati enako, saj se te precej razlikujejo med sabo. Zato poznamo različne programe odnosov z javnostmi: odnose z mediji, z državnimi institucijami, s skupnostjo, s finančnimi javnostmi, s potrošniki in mednarodne odnose z javnostmi. V središču pozornosti vodstev in oddelkov za odnose z javnostmi pa so pogosto odnosi z zaposlenimi oziroma odnosi z internimi javnostmi. Če organizacija uspešno komunicira z internimi javnostmi, so rezultat tega bolj zadovoljni in produktivni zaposleni, uspešnejši pa so tudi pri doseganju ciljev organizacije.
Izjemen pomen odnosov do zaposlenih poudarja tudi Debeljak. Pri izboru svojih sodelavcev, zlasti ožjega tima, poudarja predvsem odgovornost do dela: "Pomembno je osebno zaupanje, saj je to temelj vsakega dobrega odnosa. Dobro je, da se odlično razumemo, da smo si simpatični, je pa tudi prav, da ločimo delo in poslovne zadeve od zasebnih."
Niso pa pomembni le odnosi z zaposlenimi, potrdi Debeljak: "Vsak menedžer, ki želi biti uspešen, mora graditi in imeti dobro mrežo poslovnih stikov. Prek tega se namreč sooblikujejo poslovne priložnosti, pridobivajo poslovne informacije, sprejemajo boljše poslovne odločitve. Vsaka ura časa vložena v mreženje v poslovnem svetu je zame investicija."
Lider, ki se kot močna osebnost zaveda vseh predpostavk grajenja odnosov z različnimi javnostmi, lahko pomeni veliko prednost za svojo organizacijo. Tak namreč vzbuja večjo pozornost, ljudje mu bolj verjamejo, bolj prisluhnejo. Zavedati pa se mora, da za to, da ostane močen, potrebuje močne in strokovno podkovane sodelavce, tudi tiste, ki delujejo v odnosih z javnostmi, saj so prav ti njegovi zastopniki in svetovalci.
Lider pooseblja organizacijo
Za poslovnega liderja ni dovolj, da v svoji organizaciji le vodi, ampak je dobro, da postane zgled tudi drugim. To lahko doseže le z uspešnim komuniciranjem z javnostmi. Nekateri so celo prepričani, da bi morali vodilni v podjetjih obvladati le dve področji splošnega upravljanja: strateško načrtovanje in odnose z javnostmi.
Lider pooseblja organizacijo. Pomembno pravilo odnosov z javnostmi je, da je vodilni menedžer - lider glavni govorec podjetja. Ti morajo biti v velikih podjetjih pripravljeni, da postanejo tudi v javnosti pomembne figure. Zato je miselnost, da je dovolj, da zgolj vodijo podjetje, po mojem mnenju napačna. Korporativna kultura v odnosu do družbene odgovornosti se namreč kaže tudi prek miselnosti njihovih poslovnih liderjev.
Debeljak ima na pojavljanje v javnosti svoj pogled: "To je stvar odločitve, kakšen način eksternega komuniciranja podjetje izbere. V Mercatorju smo se odločili za izrazito korporativistično komuniciranje. To pomeni, da bomo komunicirali organizacijo kot celoto, uravnoteženo poskrbeli za pojavljanje različnih predstavnikov Mercatorja v javnosti. Ne bomo pa se osredotočili na izpostavljanje posameznika kot neke vrste nosilnega, razpoznavnega predstavnika podjetja. Odgovora, kateri med različnimi pristopi je pravi, ni, ker so vsi pravi. Pomembno je le to, da neka organizacija dosledno izvaja komunikacijsko strategijo, ki si jo je začrtala."
Kadarkoli kdo govori o Žigi Debeljaku, pa naj bodo to njegovi sodelavci, profesorji, študijski kolegi ali kolegi menedžerji, večina govori v presežnikih. Gotovo si to tudi zasluži. Včasih pa se mi le zazdi, da sam sebi postavlja najvišje zahteve in da zaradi perfekcionizma lahko včasih, skozi prizmo komuniciranja, deluje strogo in zaprto. Naj končam, kjer sem začela. Pogled z njegove pisarne je prelep, daleč in dobro se vidi. Želim mu, da bi kdaj v njem tudi užival.
 |
|
DEJSTVA O ŽIGI DEBELJAKU
|
|
Dobro
