V ljubljanskem hotelu Union poteka prva konferenca o družinskem podjetništvu, ki ga organizira Poslovna akademija časnika Finance. Udeleženci - teh je okoli 130- razpravljajo predvsem o prednostih in slabostih družinskega podjetništva pri nas.
 |
»Družinsko podjetje pri nas ni tako razširjeno kot je v tujini. Je zelo kompleksno in interdisciplinarno področje, ki pa ga moramo pri nas še zgraditi. Dejstvo je, da družinsko podjetništvo v Sloveniji nima stoletne tradicije,« pravi Jaka Vadnjal z Gea Collega. Kot obliko zasebnega podjetništva pri nas so davnega leta 1959 začeli posamezni obrtniki. Podjetništvo v Sloveniji je predvsem moška domena. »Generacija podjetnikov, ki je začela svojo podjetniško pot pred 20 ali 30 leti, je danes v starosti, ko bi že morala razmišljati o nasledstvu. In to je danes ključna težava družinskega podjetništva pri nas,« meni Vadnjal. Samo tretjina družinskih podjetij namreč uspe nadaljevati poslovanje v drugi generaciji.
Ko ustanovitelj postane stric iz ozadja
Pri nas obstaja pojav, ko ustanovitelji družinskih podjetij prepišejo podjetje na otroke, najstarejši otrok postane direktor, ustanovitelj pa prokurist. »To so strici iz ozadja, saj kot lastniki oziroma ustanovitelji niso več direktorji, imajo pa veliko pravic,» je pojasnil Vadnjal. Družinsko podjetje je prevladujoči podjetniški model v Sloveniji, tovrstna podjetja so hrbtenica gospodarstva. Vendar pa se tranzicija družinskih podjetij pri nas še ni začela. » S tem se je treba začeti pogovarjati takoj, ko se mlajša generacija vključi v družinsko podjetje, saj so družinska podjetja lahko tudi inkubator novih podjetij, » meni Jaka Vadnjal. Slišali smo tudi, da je družinskih podjetij tako malo, da jih kmalu več ne bo. «Ustanovitelji oziroma lastniki namreč mislijo, da ni takšnega posameznika, ki bi lahko stopil v čevlje direktorja,« je dejal Vadnjal.
 |
Halcom podrl tabuje o vodenju družinskih podjetij
Matjaž Čadež iz družinskega podjetja Halcom ni bil enakega mnenja. »Ni res, da v Sloveniji ni družinskih podjetij, ki si želijo zunanjega managementa. Ne gre za pomanjkanje želje ampak za pomanjkanje znanja, da bi se to uresničilo,« je pojasnil Čadež. Halcom je namreč družinsko podjetje, ki je za prenos podjetja na drugo generacijo najelo zunanjega svetovalca. Leta 2006 so namreč vzpostavili enotirni sistem upravljanja, leta 2008 je Čadež sporočil, da čez štiri leta ne bo več direktor družbe. Leta 2010 pa so se v podjetju pripravili na izstop Čadeža kot ustanovitelja iz družinskega podjetja. »Dokler je ustanovitelj direktor podjetja ima vso moč in ko podjetje izgubi lastnika hkrati izgubi podjetniški duh. Podjetje začnejo voditi zelo racionalno, zato je treba postaviti zelo dobro organizacijsko strukturo, ki bo skbela za razvoj kadrov in podjetja,« je še povedal Čadež.
O podjetju Halcom
Družinsko podjetje je bilo ustanovljeno leta 1995, Matjaž Čadež ima 75 odstotkov lastništva, ostalo ima 54 zaposlenih. Zaposlujejo 150 ljudi, navzoči so na enajstih trgih in imajo na leto 11 milijonov evrov prihodkov.
Poglejte si fotoutrinke z Družinske konference.
|
Dobro
