 |
Intenzivna rab naravnih virov bo najpomembnejši omejitveni dejavnik, ki bo v prihodnje določal našo sposobnost za rast, dodaja Potočnik.
Prehod v trajnostni razvoj MN
Preseči moramo tradicionalni pristop s sistemom inovacij, spodbud in integracijo politik, ki bo prinašal trajnostni razvoj. Podjetja bodo ključna za preboj na pot, ki bo gospodarsko, finančno, socialno in okoljsko vzdržna.
Pri prehodu v trajnostno gospodarstvo smo na začetku. Sredi januarja 2014 bo Evropska komisija predstavila predlog politike z okoljskimi cilji do leta 2030. Do leta 2050 mora Evropska unija zmanjšati emisije CO2 za 80 do 95 odstotkov.
Pri načrtih je treba upoštevati, da gospodarska rast v Evropi pada že desetletja, da ni več prostora za zadolževanje na račun prihodnosti, da hodimo po robu socialne vzdržnosti in da skrbi za okolje ne smemo videti kot zavoro gospodarski rasti. »Gospodarsko rast zavira ignoriranje dejstva, da se je svet spremenil,« še pravi Janez Potočnik.
Naravna neravnotežja MN
Omenja članek iz revije Nature o globalnih neravnotežjih. Svetovno prebivalstvo se bo do leta 2050 povečalo s sedem milijard na devet. To je večja rast od celotnega svetovnega prebivalstva v začetku 20. stoletja. Vsak dan se rodi dobrih 200 tisoč ljudi. Ocene so, da se bo leta 2030 število ljudi v srednjem razredu povečalo za tri milijarde. Zato se bodo do leta 2050 potrebe po hrani in krmi povečale za 70 odstotkov. Kar 40 odstotkov več vode, kot je na svetu premoremo, bomo potrebovali leta 2030. Model rasti, ki sloni na neomejeni rabi naravnih virov, je treba nadomestiti z modelom, ki zagotavlja trajnostni razvoj. Evropa in z njo Slovenija je pomemben del tega, med seboj povezanega sveta. Na osebo na leto porabimo 15 ton virov, odvržemo pet ton, polovica teh odpadkov konča na odlagališčih.
Viri naj krožijo MN
Viri, kot je energija in surovine, so vse dražji. V Evropi 87 odstotkov vseh podjetji pričakuje, da bodo cene virov v naslednjih petih letih še rasle.
Več kot 60 odstotkov energije uvažamo, po ocenah je uvozimo polovico surovin. Izdelovati mora izdelke z manjšo porabo vode energije in surovin, ki jih potem lahko vnovič uporabimo in recikliramo. To je nujno, da bi v Evropi zadržali močno in zdravo industrijsko jedro. Podjetja moramo inovacijski potencial usmeriti v povečano produktivnost virov. Istim virom je treba omogočiti drugo in tretje življenje - jih vnovič uporabiti in predelati v nove surovine.
Reciklirajte mobilne telefone MN
Mobilni telefoni vsebujejo veliko dragocenih kovin, tudi zlato. Za zlat poročni prstan bi potrebovali deset ton zlate rude ali za isto količino zlata reciklirate 10 mobilnih telefonov. Le devet odstotkov zavrženih mobilnih telefonov gre v reciklažo na leto, je še povedal Janez Potočnik.
Dobro
