 1. O projektu
Projekt, ki nastaja v partnerstvu Časnika Finance s trgovsko družbo Tuš, želimo spodbujati podjetništvo tudi na področju prehranske samooskrbe. Pisali bomo o kmetih, čebelarjih, živinorejcih, vinarji ter vseh drugih, ki predelujejo in pridelujejo raznovrstno hrano in pijačo slovenskega porekla. Odkrivali bomo za zdaj še majhne ponudnike, ki imajo potencial, podjetniško žilico, dovolj vztrajnosti in močno željo, da se v svoji tržni niši prebijejo na sam vrh, da širijo obseg proizvodnje in pridejo na trgovske police.
S pisanjem o njihovih načrtih in dosedanjih uspehih skušamo širiti zavest o kakovostni hrani in pijači slovenskega porekla. Hkrati spodbujamo trajnostni razvoj – okolju prijazno pridelavo, prodajo in porabo v lokalnem okolju, kjer je manj stroškov z logistiko, predvsem pa manj slabih vplivov na okolje in zdravje ljudi, ki jedo svežo in lokalno hrano. S tem projektom želimo prispevati k večji samooskrbi, o kateri radi govorimo, da se giblje le med 30 in 40 odstotki. Da je samooskrba po sektorjih zelo različna, je pred lanskim tradicionalnim kmetijskim sejmom Agra v Gornji Radgoni v intervjuju v Financah povedal kmetijski minister Dejan Židan. Ocenjuje, da je naša samooskrba 70-odstotna. V nekaterih sektorjih smo po ministrovih besedah povsem samooskrbni, res pa samooskrba pri zelenjavi niha, najbolj pa je upadla pri svinjskem mesu in krompirju. Do varne samooskrbe, ki je po Židanovih besedah okoli 85 odstotkov, nam manjka še približno 15 odstotnih točk. Da bi povečali stopnjo samooskrbe, moramo v prvi vrsti prebuditi zavedanje o tem in z zgodbami o asih, ki s svojim delom k temu že prispevajo, spodbuditi še druge. S projektom želimo spodbuditi tudi premike na kmetijah in pri drugih pridelovalcih in predelovalcih hrane in pijače. Kmetje, vinogradniki, sadjarji, čebelarji in drugi znajo pridelati kakovostno hrano in pijačo, vsi pa je ne znajo tudi prodati. Opomnili bi jih radi, da rabijo ambiciozne cilje o povečanju obsega proizvodnje, da rabijo dobro zgodbo, s katero bodo ljudem utemeljili svojo ceno, in prepričljivo blagovno znamko za uspešno trženje ter da rabijo več prodajnih poti, da bo njihov kakovosten lokalni pridelek oziroma izdelek končal na krožniku ali v kozarcu. 2. Potek izbora
Kandidate za najboljšo poslovno idejo v kmetijstvu bo iskala novinarsko-podjetniška ekipa Financ, partner projekta Tuš, podjetniki, kmetovalci in bralci Financ. Strokovna komisija bo izbrala in potrdila najobetavnejše, ki jih bomo predstavili v časopisu Finance in na spletni strani www.finance.si . Prvega kandidata razkrivamo v uvodni prilogi Financ, ki izide 23. aprila, nato pa vsak torek po dva. Tri finaliste in zmagovalca med njimi bo izbrala strokovna komisija. O njih bomo poročali v Financah in na www.finance.si. Zmagovalca pa bomo razglasili 19. junija na svečanem dogodku.
3. Kakšne poslovne ideje iščemo
V izbor bomo uvrstili poslovno idejo, ki bo bodisi nov ali kako drugače izviren izdelek, način pridelave in predelave na trgu. Edinstvenost in velik obseg proizvodnje nista tako pomembna, kot je pomembno to, da gre za perspektivne izdelke, ki temeljijo na lastnem znanju in razvoju, in da imajo potencial za rast proizvodnje in s tem tudi prodaje.
4. Kdo lahko sodeluje v izboru V izboru lahko sodelujejo: • podjetniki z že delujočim podjetjem ali podjetjem v ustanavljanju, • samostojni podjetniki ali posamezniki s statusom kmeta ali samostojnega delavca, • vsi tisti, ki imajo željo po krepitvi prodajnih kanalov in želijo povečati svojo prodajno mrežo, • tisti, ki svojega izdelka še ne tržijo množično, • kmetje, pridelovalci, živinorejci in vsi drugi, ki imajo željo po podjetništvu ter vsaj idejo za izdelek iz kategorije hrane in pijače. 5. Merila za ocenjevanje kandidatov Pri kandidatih bomo ocenjevali: • izvirnost, inciativnost, • vpliv na povečanje slovenske prehranske samooskrbe, • željo po podjetništvu oziroma podjetniško kulturo, • tržno privlačnost podjetniške ideje, podjetnika ali podjetniške skupine, • pomen ideje za slovensko kmetijstvo in širše družbeno okolje. |
|
|||||
