 Zgornjegorenjski forum torek, 8. aprila 2014, Ramada Resort (hotel Larix), Kranjska Gora, Program / Video: Primeri dobre prakse
• Hokej je lahko dober posel
Kako prebuditi Zgornjesavsko dolino (Rok Pikon, Finance) Potenciali v zdravstvu in turizmu, pomagale bodo tudi Finance Zgornja Gorenjska ima več gospodarskih adutov, na katerih bi lahko slonela prihodnost, so ugotavljali udeleženci Zgornjegorenjskega foruma, ki ga je včeraj v Kranjski Gori organiziral Časnik Finance. »Lesna industrija je podhranjena, vendar pa se ta mora sama najti,« je povedal Janko Burgar, generalni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo. Kot močne panoge je poudaril še turizem in tradicionalne panoge, denimo železarstvo na Jesenicah. »A železarskega znanja ni več, čeprav je bilo nekdaj jeseniško znanje v vrhu,« se je iz občinstva oglasila nekdanja ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Meni, da železarstvo ne more biti več prihodnost Jesenic. Radićeva je kot priložnost Zgornjesavske doline poudarila zdravstvo. »Zdravstvena infrastruktura je že tu in Jesenice so lahko zdravstveni potencial. Oskrba ostarelih je lahko velika priložnost za to dolino,« je dejala Radićeva. Burgar je napovedal tudi, da je država v novi finančni perspektivi pripravljena podpreti vertikalne projekte, kjer se bodo različni partnerji na različnih področjih med seboj povezali. »Lahko pričakujete še več posojilnih linij in povratnih sredstev,« napoveduje Burgar. Subvencij bo po njegovem mnenju čedalje manj. Žičnice bijejo plat zvona »Pred začetkom prihodnje zimske sezone bodo potrebna nova likvidnostna sredstva,« je na forumu povedala Klavdija Gomboc iz RTC Žičnic Kranjska Gora. »Potrebovali bomo tudi reprogram posojil, podjetje je v velikih finančnih težavah. Za pozitivno poslovanje bi potrebovali vsaj 200 tisoč smučarjev na sezono. Letošnja sezona je bila katastrofalna,« je dejala. Kranjskogorske žičnice imajo okoli osem milijonov evrov dolga, podjetje pa je po besedah Gombočeve vredno od 800 tisočakov do milijona evrov. Napovedala je, da podjetje lahko zdrži do septembra. »Verjamem, da bodo banke našle posluh in nam reprogramirale dolgove.« Meni, da so z dolgoletnim delom dokazali zaupanje. Kje dobiti denar? Mirjam Žerjav, direktorica lokalne turistične organizacije, je spomnila na primer Avstrije, kjer vsa podjetja v turističnem kraju plačujejo nekakšen turistični prispevek, iz česar se financira turistična infrastruktura. A kot je opozoril direktor Časnika Finance Peter Frankl, je na zakonodajne spremembe nesmiselno čakati. Se lahko Kranjski Gori zgodi Bovec oziroma Kanin, ki je bil vso sezono zaprt? »Ne sme se,« odgovarja Jure Žerjav, župan Kranjske Gore. Žerjav je spomnil, da so Kranjskogorčani leta 2003 že stopili skupaj in rešili žičnice. Peter Frankl je povedal, da bodo Finance pomagale s petimi tisočaki. Gradbenik, ki plačuje, kovač, ki prodaja v Afriko, in zdravilne gobe Na forumu se je predstavilo podjetje Kovinar Gradnje, ki je zdaj eno najuspešnejših na Gorenjskem in nima težav z dolgovi. »Nikoli se nismo želeli zadolževati,« je povedal direktor Mirko Krašovec, »vedno smo vse financirali s svojim denarjem.« Ali se gradbeništvu obetajo boljši časi? »Po naravi sem optimist, vendar računam, da vsaj še leto dni ne bo boljših časov. Enkrat pa bodo morali priti,« odgovarja Krašovec. Na gradbeništvo je vezan tudi kovač Bruno Kalčič z Blejske Dobrave, zato je tudi njegovemu poslu kriza v gradbeništvu škodovala. A takrat so se začeli ozirati čez meje. »Ata Google nas je peljal celo v Afriko. V Tanzaniji, kjer je kupna moč majhna, je tudi nekaj bogatašev, tam smo prodali kovane ograje.« Opremili so zunanjost in notranjost vile naročnika. Predstavilo se je tudi podjetje MycoMedica iz Podkorena, ki ga vodi Andrej Gregori. Gregori je svoje otroške konjičke razvil v posel in zdaj goji gobe, predvsem zdravilne. »A v Sloveniji se zdravilnih gob še bojimo, ljudje jim ne zaupajo,« pravi Gregori. Zato jih je, jasno, težko prodati. »Na Kitajskem, ko vzgojiš novo jedilno gobo, ki je fluorescenčno rumena, ljudje stojijo v vrsti, da jo kupijo.«
|
|
|||||||
