14 PKP: ISKANJE PRILOŽNOSTI ALI ČAKANJE NA BOLJŠE ČASE?

Globalna kriza se kar noče končati. Še več. Napovedujejo se še težji časi. Če Evropa ne reši svojih problemov, se utegne evrska cona sesuti, kar bi potegnilo v težave celotno svetovno gospodarstvo. Pozornost se od tako imenovanih perifernih držav nasploh in njihove zadolženosti obrača k vsaki posebej in k deficitom tekočih računov plačilnih bilanc. Kaj bodo storile države, ki ustvarjajo presežke in problemov financiranja primanjkljaja tekočih računov oziroma problemov povečevanja zunanje zadolženosti nimajo? Bodo sprejele stališče, da deflacija le poglablja svetovna nesorazmerja in ni dober način prestrukturiranja dolgov zadolženih držav in gospodarskih agentov? Kako bo v prihodnje z gibanjem kapitalnih tokov in z gibanjem blaga ter storitev?

                     Medtem ko se iščejo odgovori na gornja vprašanja, je za majhne države, kot je Slovenija in za druge države v SEE regiji, jasno, da bo krizi sledilo nujno prestrukturiranje. Na rast, ki bi temeljila na bančnih posojilih v tujini, pa tudi na tujih neposrednih naložbah, v prihodnje ni preveč računati. Potrebno se bo v večji meri nasloniti na svoje vire. Kakšen bo zemljevid ekonomske aktivnosti čez deset let? Ali se v poslovnih modelih dovolj upoštevajo inovacijska gibanja, vloga dinamičnih sposobnosti, vključenost v globalne ponudbene verige, energijska učinkovitost ter nenazadnje različnost potreb in značilnosti potrošnih navad posameznih generacij (baby - boomers, X in Y generaciji)? Ali ležijo tukaj poslovne priložnosti, ki bi jih lahko izkoristili v večji meri?      

prof. dr. Janez Prašnikar, programski vodja konference