Kakšen je vpliv blagovnih znamk tako na trgih kot pri potrošnikih in na medorganizacijskem (B2B) trgu so predstavljali strokovnjaki iz znanih slovenskih podjetij, kot so Atech, Paloma, Mercator, Panorganic in drugi. Govorili so tudi o tem, kako so uspeli ter kaj načrtujejo v prihodnje.
»Ugled blagovne znamke Elan raste iz leta v leto, pri brandingu pa igramo tako na ceno kot na kakovost izdelka,« je povedala Metka Hrovat iz Brad Trusta. Na fokusu je predstavila strategijo gradnje blagovne znamke Elan skozi obdobje petnajstih let. Pojasnila je, da ne glede na okoliščine, povezane z dogajanjem v samem Elanu in "negativnem" pojavljanju v medijih, strokovnjaki znotraj podjetja gradijo blagovno znamko in se posvečajo inovacijam. Primer Elana tudi kaže, da se blagovna znamka ne spreminja glede na trg.
Niko Miholič iz Panorganica pa je predstavil zgodbo o gradnji blagovne znamke Česnek. Gre za mlado skupino ljudi, ki želijo biti inovativni in drugačni, predvsem na področju ekološke pridelave zelenjave. Leta 2010 je bilo na trgu pomanjkanje slovenskega česna. To pokazala tudi analiza, o tem so poročali mediji. Prav zato so šli v predelavo česna, leto kasneje so kupili kmetijo z zemljiščem in začeli razmišljati o prvem pridelku. Nihče iz skupine ni bil povezan s kmetijstvom, zato so se začeli na tem področju tudi izobraževati.
Prvi pridelek česna je zrasel na 4,5 hektarjev, prvih 26 ton je kupil Mercator. Začeli so razmišljati o povečanju pridelka in kazalo je, da lahko na devetih hektarjih pridelajo 65 ton česna. Želeli so biti inovativni, kupili so nove pakirne stroje. Pred sezono 2013 se je pojavila ideja o znamčenju česna.
Zakaj jim je uspelo?
»Delamo drugače, saj se nihče ni domisli, da bi iz česna delal blagovno znamko. Iskali smo nove načine: začeli smo delati česnov čips, prah. Torej, nekaj drugačnega in nekaj novega, prizadevamo si, da je kakovost čim boljša, najemamo tehnologe in druge strokovnjake, ki nam svetujejo, kako narediti izdelke boljše.«
Panorganic se poleg česna ukvarja tudi s pridelavo ekoloških goji jagod, slovenskih borovnic in slovenskega fižola. Naredili so sadni namaz iz goji jagod. Ogromno sredstev namenjajo za certificiranje. »Uspeha blagovne znamke Česnek pa ne bi bilo, če ne bi pri tem sodelovali s trgovskimi hišami," je še povedal pravi Miholič.
Letos bodo prvič na trgivskih policah ponudili slovenske borovnice in tudi slovenski fižol. Prihodnje leto se bodo lotili pridelavo žive zelenjave v lončkih, poleg zelišč tudi solato. "Tbo tudi največji izziv, predvsem komunikacijski, saj bodo ti izdelki dražji," je še povedal Miholič.
Poglejte si foto utrinke z 62. Marketinškega fokusa.
|
Foto:Jernej Lasić
Dobro
